Srečni Ivo - Pravljica bratov Grimm

Ivo je služil svojega gospodarja polnili 7 let. Tedaj mu je rekel: »Gospodar, služim že 7 let. Zdaj bi se rad vrnil domov k materi. Prosim Va__, da mi daste, kar sem si zaslužil.« Gospodar mu je cdgovoril: »Dotei mi Ivo, bil si zvest in zanesljiv stlužabnik, kakor si mi služil, tako te bom tudi nagradil.

Slika: George Hinke (1883 – 1953)

« Nato mu je gospodar izročil kepo zlata, veliko kakor človeška glava. Ivo je izvlekel robec iz žepa, zavil vanj zlato, dal ga na ramo ter odšel proti domu. Ko j*e tako hodil po cesti s težkim ziatom na rami, je sreoal jahača, ki je vesel jezdil svojega konja- »Ah!« je vzkliknil Ivo prav na glas, »kako lep'O je jahati na konju!

Slika: George Hinke (1883 – 1953)

Sediš kakor na stolu, ne moreš se spotakniti, ne trgaš obuvala in na4)oslcd drviš hitro kakor veter.« Jahač je to slišal in mu je rekel? »E, dobro, Ivo, a čemu hodiš ti peš?« »Moram. Moram, ker nosim tole breme domov. Je sicer zlato, a nlti glave ne morem držati ravno. Ramena me bolijo.« »Hsvjdi, Ivo, zamenjajva!

Slika: Otto Kubel (1868 – 1951)

Jaz ti dam konja, a ti meni _.la.to.« »Od srca rad«, je rekel Ivo, »samo reči ti moram, da se boš upehal, ker je zlato zelo telko.« Jezdec je razjahal, vzel zlato, pomaga. mlafleniču v sedJo, mu dal vajati v roke in rekel: »Če hoč-oš, da konj stopi bitreje, samo zakliči: hi! hi!« Ivo je bil ves blažen, ko je s&d»l na konju in v&selo nadaljeval svojo pot. Kmalu ee mu je zazdelo, da ne gre dovolj hitro, zato je začel klicati: »hi! hi!

Slika: George Hinke (1883 – 1953)

« Konj se je spustil v tek, a ubogi Ivo, preden je mogel prav ra_fumeti, kako in kaj, se je znažel v cestnem jarku. Konj bi bil pobegnil, da ga ni zadržal neki kmeit, ki je gnal svojio kravo po cesti. Ivo je bitro vstal in je jezno rekel kmefcu: »E, jabati konja, to je neumnost. In če še najdeš tako žival, katera skače in te vržo na tla, da si moreš razbiti glavo! Ne grem več na koinja!

Slika: George Hinke (1883 – 1953)

Tvoja krava mi ugaja! Mirno stopaS kraj nje, vsialc dan ti daje mleko, sira in smetane. 0, vse bi dal za tako kravo!« »Če ti res toliko ugaja«, je 'odgovoril kmet, »tu jo imaš. Daj mi zanjo tvojetga konja.« Ivo je zelo rad pristal na to. Kmet se je hitro spravil na konja in je odjahal. Ivo pa je mtrB.o gii-al svojo kravo dalje, dobre volje radi ugodne za,menjave. »Če imfi-tn tudi samo kos suhega kruha«, je razmišljal Ivo, »bosa vselej lahko dodal kaj sira ali smetane. Ko me bo pa žejalo, se laliko napij.em mleka. Kaj hočem še več?« Tako je prispel do krčme. Tam je snedel vše, kaa- je nosil s seboj, in zadnje dinarje je izdal za čažo piva.

Slika: George Hinke (1883 – 1953)

Nato je nadaljeval svoj© potovanje. Bilo je opoldnc. Vročina je bila čimdalje hujša. Cesta je vodila čez veliko ravnino, po kateri mu je bi_o hoditi celo uro. Ivo ni vedel, kaj bi storil radi vrotine, tudi že^en j« bil tako, da mu je bil jezik čisto suh. »A temu je pa lahko odpomoŁi«, je pomislil Ivo. »Zdaj bo treba samo pomolzti kravo.« Privezal je kravo ob suho drevo. Ker ni imel a&bene posode, je hotel spraviti mleko v svojp kožnato kapo. Ali krava ni dala riiti kaplje mleka.Ivo ni znal molzti in je prav neapretno vlačil za viine. Kravi je bilo kmalu dosti in brcnila je mladeniča tako moeno z nogo, da se je pr&kopicnil na zemljo. Dolgo je tam ležal in ni vedel zase. Tedaj se Jie pojavil mesar, ki je vozil na sam#kor_iici re^enega prašička. »Kaj sc je pripetilo?« je vprašal in je pomagal mladeniču na noge. Ivo mu je vse povedai.

Slika: Otto Kubel (1868 – 1951)

Mesar rnu je ponudil steJ_lenico z vodo,, rekoč: »Popij malo vode, da se umiriš. Da, Ivo moj! Ali nisi videl, da tvoja krava nima mleka radi starosti. Poglej samo, kakšna je! Ona je samo še za uprego aii za klavnioo.« (Daljc sledi.) Ko je Ivo videl, kako sta se izgubila oba

kamna v globočino, je pokleknil! na tla ter je |

dskreno zahvalil Boga, da ga je rešil bremena, (da ga je osvobodil težkih kamnov.

Slika: George Hinke (1883 – 1953)

»Kako sem srečen«, je zaklical, ko se je zo- pot dvignil, »nihče ni srečnejši od mene,«

Nato je veselo poskočil ter je, prost vsakega bremena, tekel vse do hiše, kjer jz mogel objeti svajo mater.

Facebook

Whatsapp

Messenger Telegram

Deli

Učite se jezike. Dvakrat tapnite besedo.Učite se jezike v kontekstu s Childstories.org in Deepl.com.

Informacije za znanstveno analizo