Čas branja: 7 min
Poleti je bilo in vroče. Medved in volk sta se izprehajala po gozdu; medved je začul lepo petje nekega ptiča in dejal: »Brat volk, kakšen ptič je to, ki tako lepo poje?« — »To je kralj med ptiči,« je rekel volk; »pred njim se morava pokloniti;« bil pa je to stržek ali kraljič. — »Če je to kralj,« nadaljuje medved, »bi pa jaz rad videl njegovo hišo, zato dej in pelji me tjakaj.« »To ni kar tako,« ga zavrne volk, »kakor bi kdo mislil; treba je počakati, da pride kraljica.« — Kmalu je priletela kraljica, ki je imela pičo v kljunu, in kraljič tudi, ki sta pitala mladičke. — Medved bi bil šel najrajši takoj za njima, pa volk ga je pocukal za kocine, rekoč: »Nikar ne sili naprej, treba počakati, da kraljiček in kraljica odletita.« — Prav na muho sta še enkrat vzela luknjico, kjer je bilo gnezdo, in odšla nazaj.

Medvedu pa žilica ni dala miru, hotel je videti kraljev grad, naj velja, kar hoče; zato je zopet odšel in prišel do gnezda. — Stara dva sta res že prej odletela, zato je medved pogledal v luknjico in zagledal je pet ali šest mladih, ki so ležali na mahu. »To je torej kraljev grad!« vzklikne medved, »no to je pa prava revščina. To niso kraljiči, pač pa uzmoviči.« — Ko pa so to mladički slišali, so se zelo razsrdili in kričali: »Ne, mi nismo uzmoviči, naši stari so pošteni in nikdo jim brez kazni ne sme očitati nepoštenja. Zato je treba z medvedom obračunati.
Medved in volk sta se precej zamišljena vrnila v svojo luknjo. — Mladiči-kraljiči pa so cvrčali in kričali in ko sta jim stara prinesla v kljunčkih piče, so vpili: »Ne maramo za nobeno jed, in četudi lakote poginemo, dokler ne doženete, da nismo uzmoviči, kakor sta nam to očitala medved in volk.« — »Mladički, le mirni bodite, to jima bomo že dokazali.« — In poletel je s kraljico vred pred medvedovo luknjo in kričal: »Ti godrnjač stari, kaj si zmerjal naše mladiče? To je krivica, ki jo more le krvava vojska zbrisati.«
Tako so kraljiči medvedu napovedali vojno; hitro sta volk in medved zbrala jelene, srne, zajce, lisice in sploh vse, kar po štirih leze in gre. Kraljič pa je zbiral vojsko v zraku, vse zrakoplovce je zbral krog sebe, velike in male, vse ptiče, pa tudi komarje, ose, sršene, muhe, čebele, vse je moralo v vojno. Ko so bile vojne čete že vse zbrane, je poslal kraljiček ogleduha, da poizvedó, kako in kaj je s sovražnikom in kdo je njegov general. Komar je bil med vsemi najbolj poln zvijač, šumel je po gozdu, kjer se je zbiral sovražnik; vsedel se je na list na drevesu, kjer so se pod njim zbirali sovražni vojskovodje.
Spredaj stopi medved in pokliče lisjak: »Ti si menda med nami najbolj zvit; zato boš ti naš general v sedanji vojni.« »Prav,« reče lisjak, »pa kakih znamenj se bomo držali?« — Nihče ne ve kaj reči. Tedaj reče lisjak: »Imam lep kosmat dolg rep; če držim rep kvišku, naj bo to znamenje, da gre vojna dobro; ako pa rep pobesim, potem pa bežite, kolikor morete.« — Komar na listu je to slišal in zadovoljen o vsem poročal kraljiču.
Ko se je dan bitke zaznal, prihrumele so živali, da se je kar zemlja tresla; ravnotako je po zraku šumelo samih ptičev in mrčesa. Kraljiček pošlje sršene, da prvi napadejo, in sicer naj predvsem opikajo generala pod mogočno kvišku štrlečim repom. Ko lisjaka piči prvi sršen, se otrese, pa vendar vzdrži in ne omahne z repom, pri drugem piku je rep že omahoval, pri tretjem pa hipno omahnil; lisjak ga je stisnil med noge. Ko so druge živali opazile to dogovorjeno znamenje, tedaj so mislile, da je vse izgubljeno; bežale so, kar so mogle, v svoja skrivališča in luknje, ptiči pa so ponosno letali po zraku in se veselili svoje zmage.
Tedaj pa je kraljiček s kraljico prihitel k mladim, rekoč: »Jejte in veselite se, zmaga je naša!« »Ne bomo jedli poprej, dokler ne pride medved in ne prekliče svojih besed. — To kraljiček naznani medvedu, ki je premagan seveda moral priti pred gnezdo in preklicati vse, kar je poprej slabega govoril o kraljičih. — Tako si je družina kraljičev priborila zopet svoje pravo ime.

Informacije za znanstveno analizo
Statistika pravljice | Vrednost |
|---|---|
| Prevodi | EN, ZH, ES, FR, RU, UA, CZ, PT, JA, DE, VI, TR, IT, PL, NL, RO, EL, HU, DA, FI, SE, BE, BG, SK, SR, NO |
| Indeks berljivosti po Björnssonu | 36,9 |
| Število znakov | 3.963 |
| Število črk | 3.060 |
| Število stavkov | 37 |
| Število besed | 699 |
| Povprečno število besed na stavek | 18,89 |
| Besede z več kot 6 črkami | 126 |
| Odstotek dolgih besed | 18,0% |
| Razmerje tip-token (TTR) | 0,542 |
| Drseče povprečje razmerja tip-token (MATTR) | 0,845 |
| Merilo besedilne leksikalne raznolikosti (MTLD) | 131,2 |
| Hapax legomena | 284 |
| Povprečna dolžina besede | 4,38 |
| Mediana dolžine stavka | 19,0 |
| 90. percentil dolžine stavka | 30,8 |
| Delež neposrednega govora | 57,0% |
| Zapletenost stavka | 2,73 |
| Povezovalci | 0 |
| Referenčna kohezija | 0,018 |
| Kandidati za like/imena | nobena |
| Mreža so-pojavljanja likov | nobena |
| Kandidati za motive/oznake | Brata Grimm |














