Kraljiček in medved - Pravljica bratov Grimm

(Pravljica po Grimmu.)

Poleti je bilo in vroče. Medved in volk sta se izprehajala po gozdu; medved je začul lepo petje nekega ptiča in dejal: »Brat volk, kakšen ptič je to, ki tako lepo poje?« — »To je kralj med ptiči,« je rekel volk; »pred njim se morava pokloniti;« bil pa je to stržek

Parada sester ameriškega Rdečega križa v Novem Jorku. 20.000 sester Rdečega križa, ki so se bile izvežbale za to službo, koraka skozi Novi Jork pred odhodom na razna evropska bojišča. Tako skrbi Amerika za – entento!

ali kraljič. — »Če je to kralj,« nadaljuje medved, »bi pa jaz rad videl njegovo hišo, zato dej in pelji me tjakaj.« »To ni kar tako,« ga zavrne volk, »kakor bi kdo mislil; treba je počakati, da pride kraljica.« — Kmalu je priletela kraljica, ki je imela pičo v kljunu, in kraljič tudi, ki sta pitala mladičke. — Medved bi bil šel najrajši takoj za njima, pa volk ga je pocukal za kocine, rekoč: »Nikar ne sili naprej, treba počakati, da kraljiček in kraljica odletita.« — Prav na muho sta še enkrat vzela luknjico, kjer je bilo gnezdo, in odšla nazaj.

Medvedu pa žilica ni dala miru, hotel je videti kraljev grad, naj velja, kar hoče; zato je zopet odšel in prišel do gnezda. — Stara dva sta res že prej odletela, zato je medved pogledal v luknjico in zagledal je

vesu, kjer so se pod njim zbirali sovražni vojskovodje.

Spredaj stopi medved in pokliče lisjak: »Ti si menda med nami najbolj zvit; zato boš ti naš general v sedanji vojni.« »Prav,« reče lisjak, »pa kakih znamenj se bomo držali?« — Nihče ne ve kaj reči. Tedaj reče lisjak: »Imam lep kosmat dolg rep; če držim rep kvišku, naj bo to znamenje; da gre vojna dobro; ako pa rep pobesim, potem pa bežite, kolikor morete.« — Komar na listu je to slišal in zadovoljen o vsem poročal kraljiču.

Ko se je dan bitke zaznal, prihrumele so živali, da se je kar zemlja tresla; ravno-tako je po zraku šumelo samih ptičev in mrčesa. Kraljiček pošlje sršene, da prvi napadejo, in sicer naj predvsem opikajo generala ped mogočno kvišku štrlečim repom. Ko lis-

1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM

Iiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiin………….inuuiiiitiuuuiuiuiiiiuiiitii

To je res. Učitelj vpraša; »Kdo je vrgel kamen na Goljata? Peter Mihlov povej!« — Peter vstane in se cmeri: »Jaz nisem bil, gospod učitelj, lahko pregledate moje žepe, lahko vprašate vso šolo, jaz ne lučam več kamenja.«

Ravno narobe. Knez majhne dežele je bil velik zapravljivec, pomagal si ie s povišanjem davkov do dohodkov. Ko je bil nekoč razpisal nove davke, je srečal v gozdu kmeta in se začel razgovarjati ž njim. Med drugim ga je vprašal, kaj misli o novih davkih. Kmet ni poznal kneza, povedal mu je: »Meni se to zdi, kakor da bi obrnil zgodbo trpljenja našega Gospoda. Poglejte, tam je trpel eden za vse, tukaj pa trpimo vsi za enega.«

Razširjajte naš list.

pet ali šest mladih, ki so ležali na mahu. »To je torej kraljev grad!« vzklikne medved, »no to je pa prava revščina. To niso kraljiči, pač pa uzmoviči.« — Ko pa so to mladički slišali, so se zelo razsrdili in kričali: » Ne, mi nismo uzmoviči, naši stari so pošteni in nikdo jim brez kazni ne sme očitati nepoštenja. Zato je treba z medvedom obračunati.

Medved in volk sta se precej zamišljena vrnila v svojo luknjo. — Mladiči-kraljiči pa so cvriali in kričali in ko sta jim stara prinesla v kljunčkih piče, so vpili: »Ne maramo za nobeno jed, in četudi lakote poginemo, dokler ne doženete, da nismo uzmoviči, kakor sta nam to očitala medved in volk.« — »Mladički, le mirni bodite, to jima bomo že dokazali.« — In poletel je s kraljico vred pred medvedovo luknjo in kričal: »Ti go-drnjač stari, kaj si zmerjal naše mladiče? To je krivica, ki jo more le krvava vojska zbrisati.«

Tako so kraljiči medvedu napovedali vojno; hitro sta volk in medved zbrala jelene, srne, zajce, lisice in sploh vse, kar po štirih leze in gre. Kraljič pa je zbiral vojsko v zraku, vse zrakoplovce je zbral krog sebe, velike in male, vse ptiče, pa tudi komarje, ose, sršene, muhe, čebele, vse je moralo v vojno. Ko so bile vojne čete že vse zbrane, je poslal kraljiček ogleduha, da poizvedo, kako in kaj je s sovražnikom in kdo je njegov general. Komar je bil med vsemi najbolj poln zvijač, šumel je po gozdu, kjer se je zbiral sovražnik; vsedel se je na list na dre-

Mojstrsko delo zlatarske obrti.

Ta oklep je nosil francoski kralj Franc I. v bojih proti Habsburžanu cesarju Karlu V. (Oklepjejr zbirki brambnega muzeja v Parizu.)

— Prjatu; vaša ruska gospoda je pa] mendas.

še iz babilonske dobe. = Kaj hočeš s tem reči?

— Ker ne morejo dograditi] litovskega miru.

jaka piči prvi sršen, se otrese, pa vendar vzdrži in ne omahne z repom, pri drugem piku je'rep že omahoval, pri tretjem pa hipno omahnil; lisjak ga je stisnil med noge. Ko so druge živali opazile to dogovorjeno znamenje, tedaj so mislile, da je vse izgubljeno; bežale so, kar so mogle, v svoja skrivališča in luknje, ptiči pa so ponosno letali po zraku in se veselili svoje zmage.

Tedaj pa je kraljiček s kraljico prihitel k mladim, rekoč; Jejte in veselite se, zmaga je naša!« »Ne bomo jedli poprej, dokler ne pride medved in ne prekliče svojih besed. — To kraljiček naznani medvedu, ki je premagan seveda moral priti pred gnezdo in preklicati vse, kar je poprej slabega govoril o kraljičih. — Tako si je družina kraljičev priborila zopet svoje pravo ime.

Vir: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3MVEEC1C?language=eng

Facebook

Whatsapp

Messenger Telegram

Učite se jezike. Dvakrat tapnite besedo.Učite se jezike v kontekstu s Childstories.org in Deepl.com.

Informacije za znanstveno analizo