Čudoviti godec - Pravljica bratov Grimm

V STARIH časih. ko je rasel šc bob v klasih, je živel čudovit goclec, goslac. Šel je skozi gozd, sam, čisto sam in mislil, da ni bilo njeguvih inisli konca. Pa se je misli uaveličal kot samote in je govoril kot norec sam s seboj: »Kj, godee, goslač, sam si, sam; pusto li je in dolgeas takisto. PoiŠei si druga, rla ti krajša čas.*

Tako je govorit in storil ni drugače. Snel je gasli z ramena in zagodel lako lcpo in tako glasiio, da je odinevalo daleč po gozdu. Dolgo ni čakal..Prišel je volk skozi goščo, eez drn in stru.

-Ej. volk pride.« si je dejal godec, – njega pa res nisem želel.*

To je rekel, a voik se je pribJižal in pokazal zobe::»Ej. Jjubi godcc. kako lepo igraš! Tega bi se tudi jaz rad naučil.«

>Nič lažjepa uego to.^< je odgovoril godec. > Le vse mc moras ubogati. kar ti bom ukazal.«

T.O, godec,« je tulil volk, *vse te bom ulx>gal, kakor uboga uČentt-svojfga učitelja.«

Godec mu je dcjal, naj gre z njim. Prideta do starega hrasta, ki je bil znotraj votel in v sreclim razklan.

Glej.« rece godec volku, sče se hočeš naučiti jradbt.'. mora.š vtakniti pmlnje tace v to razpoko.«

Volk ji* ubogai. Godec je pobral kamen in z njim zagvozdil volkovt' šape tako trtlno, da se ni mogol geuiti.

¦Čakaj tako dolgo, da se vrnem.i je dejal gocluc in šel vesel dalje.

Čez nekaj časa je govoril znova sain s seb«j: Dolgčas iu pusto mi l>o v gozdu, novega tovariša si inorani poiskat i.« Pa je vzel svoje gosl i i n zaigral, da se je slišalo globoko v gozcl. Ni trajalo rlolgu, ko se skozi drevje priplazi Hsica.

O, ltsita pridc« si de godec, te si pa niscm želt*!.«

Lisica pride do njcga in mu rece: »Ej, Ijiibi godec. kako lcpo igraš! Tega bi sc tu<H jaz rada naucila!«

^Knialu boš znala,« ji ret-c godvv. »toda storiii moraš vse, kar (i lmn> vclcl,«

¦O, godec, ubogala te lx>m kot učenec svojega učitclja.«

sPojdi z menoj!« ji reČe godec.

šla sta in šla. prišla do steze. ob kateri je stalo visoko grmovje po obfh straneh. Tu je godcc posial, upognil lesko in stopil z nogo na njeii vrh. nato pa u;x>gnil z druge strani poti drugo lcsko in stopil z ilrugo nojro na fijen vvh. ^Daj mi clesno tacok. reče lisici. Lisrca uix»ga. go<l<-c pa ji privežc taeo za prvi leskov vrh. ^Daj mi drugo tat-o!^-. reče godec znova. Lisica uboga, goclec ji priveže levo iaco za drugi leskov vrh. Končno pogleda. ee jo je privezal zadosti moČno in izpusti oba vrhova. da planeta kvišku. lisica pa obvisi v zraku in binglja.

Čakaj tako dolgo. cla sc vrnem,« ji reee godec in odide po svoji poti.

Znova govori predse: ^Dolgčas mi bo in samotno: treba je. da si poisčem novega tovariša.« Zaigra na gosli, da je otlmevalo med drcvjem. Priskatc zajec.

aO, zajec pride,« si reče godee, tega pa nisem klical.^

>Ej. Ijubi godcc,< mu reče zajčok. skako lepo gcKlcš, kaj rad bi se tfga tudi jaz naučil.«

: Prav lahko.« reče godec. Ae slušati me moraš. kar ti bom dejal.c O. porlct- shi«;il tf bnm prav tnko kot llčrnrc svnjrpa iirttrl.ja.-

W—MŽ^MI^^M^^—M137

Gresta po gozclu, dokler ne prideta ua jaso. kjer jc stalo cdincato drevo. Godec zavozla zajcku vrvico okrog vratu. tlrugi konec pa priveže zn drevo.

. Hopsa, zajček, zdaj pa le poskoei tlvajsctkral okrog drevesa,« mu zakliče goclec in zajček ga uboga. Kx> jc bil že dvajsetkrat okrog drevcsa. se je vrvica oviU dvajsetkrat okrog debla, zajeek pa je bil na ta način ujet in naj je vlekel in se trgal še toliko, nič ni pomagalo, vrvica ga je le Še tesneje rezala v mehki vrat.

^¦Čakaj mt1 taktt dolgo, <la se vrnein.^ mu pravi godec in grt1 dalji1.

Volk se je medieni trgal, vlekel ia grizel kamen tako dolgo, da ae 11111 je posrcčilo potegniti tace iz drevesne razpoke. Srdit iu jezen je tekel. dn

hi ujel godca in ga raztrgal. ko ga je vidcla li.sica, je začela tožiti in vpiti iz vsega grla::»Brat volk, pomagaj mi, godt>c ine jc oeloparil.« Volk jc upogiiil leski. pregriznil vezi in osvobodil lisico. Dobila sta tutli zajčka, ki sta ga prav tako osvobodila. Nato so iskali godea z združenimi močuii.

Godec je bil na svojem potu znova zaigral na gosli, in to pot jc bil srečnejŠi ko prej. Glasovi gtwli so prišli do nekega ubogcga drvarja, ki je takoj. hočeš ali imkVš. popustil dclo in prišel s sekiro pod pazduho. da l)i sltčal godba

»Končno sciu dobil pravega tovariša,* je vzkliknil godec.?ČIoveka sein iskal, ne divjih zvcri.< Pričel je igrati tako lepo in omaniuo. da jc ubogi mož obstal kot začaran in sc mu je srcc od blaženosti topilo v prsiK. In ko je tako stal, so prišli volk. lisica in zajee. Opazil je drvar, da nameravajo ¦~ nekaj slabega. I>vignil jc svojo blestečo sekiro in se poatavil pred gtxlca. kot bi hotel rcči: kdor mu kaj stori. naj se pazi: imel bo opraviti z menoj.-

Živali so se prestrasile in zbežale v gozd. godec je pa zaigral drvarju št* cno v zahvalo. uato pa šcl dalje.

138 ^^—^^^^SSS^^^^^

Vir: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EX0TDR3D?language=eng

Facebook

Whatsapp

Messenger Telegram

Učite se jezike. Dvakrat tapnite besedo.Učite se jezike v kontekstu s Childstories.org in Deepl.com.

Informacije za znanstveno analizo