Čas branja: 5 min
Brata Grimm, Jacob Ludwig Karl Grimm in Wilhelm Karl Grimm, sta v slovenski Wikipediji opisana kot jezikoslovca, germanista in zbiratelja pravljic. Njuno ime je neločljivo povezano z zbirko “Kinder- und Hausmärchen”, ki je postala ena najvplivnejših knjig v evropski pripovedni tradiciji. Danes ju zato poznamo hkrati kot znanstvenika in kot urednika sveta, v katerem so se ohranile številne najbolj znamenite ljudske zgodbe.
Izvirata iz družine iz Hanaua in sta po zgodnjem očetovem smrti odraščala v skromnejših okoliščinah, vendar z zelo poudarjeno izobraževalno usmeritvijo. Študij prava v Marburgu ju je kmalu pripeljal tudi do zanimanja za starejša besedila, zgodovino jezika in ljudsko izročilo. Prav v teh letih se je začelo njuno vseživljenjsko delo: zbiranje, primerjanje in urejanje pripovedi, ki so stoletja krožile v ustni obliki.
Njune pravljice niso bile preprost zapis tega, kar sta slišala. Brata sta različice primerjala, nekatere motive ohranila, druge omilila, tretje slogovno preoblikovala in zbirko med novimi izdajami večkrat razširila. Zato so Grimmove pravljice hkrati dokument ustnega izročila in literarni projekt 19. stoletja, ki kaže, kako je bila ljudska snov prilagojena sodobnim predstavam o družini, vzgoji in nacionalni kulturi.
Iz te zbirke izvirajo “Rdeča kapica”, “Pepelka”, “Sneguljčica”, “Janko in Metka”, “Žabji kralj” in številne druge zgodbe, ki jih danes pogosto dojemamo kot samoumevni del otroštva. Toda ob teh slavnih naslovih obstaja še velik del manj branih pripovedi, legend in čudaških zgodb, ki razkrivajo, kako širok in včasih tudi temačen je bil Grimmov korpus. Prav te redkejše pravljice dajejo zbirki posebno raziskovalno vrednost.
Brata Grimm sta ob pravljicah objavljala tudi znanstvena in filološka dela, pisala o starejši književnosti, zbirala legende in sodelovala pri velikih slovarskih projektih. Jacob Grimm je pomembno zaznamoval zgodovinsko jezikoslovje, oba pa veljata za utemeljitelja germanistike kot znanstvenega področja. Zaradi tega njuno delo presega mejo “otroške književnosti” in spada v širšo zgodovino evropskega znanja.
Slovenska zbirka na Childstories.org prinaša Grimmove pravljice v slovenščini in v zgodovinskih prevodih. Besedila temeljijo na digitaliziranih javno dostopnih virih in skušajo ohraniti starejše jezikovne plasti, ritmično zgradbo ter značilni ton posameznih izdaj. To pomeni, da tu ne beremo le vsebine zgodbe, ampak tudi sledove obdobja, v katerem je bila prevedena in tiskana.
Ob vsaki pravljici sta navedena številka KHM in uporabljeni vir, kadar je ta zanesljivo določen. S tem je zbirka uporabna ne le za branje, temveč tudi za primerjalno delo, pouk, opazovanje prevodnih razlik in raziskovanje evropske pravljice kot skupnega, a vedno znova lokalno preoblikovanega izročila.
Na tej strani boste zato našli tako najbolj priljubljene Grimmove zgodbe kot tudi manj znane pripovedi, ki razširjajo pogled na celoten opus. Childstories.org želi slovenskim bralcem ponuditi čim bolj popolno, pregledno in filološko uporabno zbirko, ki pokaže, zakaj sta brata Grimm tudi danes eno ključnih imen evropske pripovedne kulture.
Facebook 
Whatsapp 
Messenger 
Telegram
Informacije za znanstveno analizo
Statistika pravljice | Vrednost |
|---|---|
| Indeks berljivosti po Björnssonu | 59,4 |
| Število znakov | 3.113 |
| Število črk | 2.591 |
| Število stavkov | 25 |
| Število besed | 448 |
| Povprečno število besed na stavek | 17,92 |
| Besede z več kot 6 črkami | 186 |
| Odstotek dolgih besed | 41,5% |
| Razmerje tip-token (TTR) | 0,699 |
| Drseče povprečje razmerja tip-token (MATTR) | 0,919 |
| Merilo besedilne leksikalne raznolikosti (MTLD) | 249,7 |
| Hapax legomena | 260 |
| Povprečna dolžina besede | 5,79 |
| Mediana dolžine stavka | 20,0 |
| 90. percentil dolžine stavka | 26,6 |
| Delež neposrednega govora | 3,1% |
| Zapletenost stavka | 1,64 |
| Povezovalci | 0 |
| Referenčna kohezija | 0,003 |
| Kandidati za like/imena | Grimm (6), Grimmove (3), Karl (2) |
| Mreža so-pojavljanja likov | Grimm - Karl (1) |
