Ukradena desetica - Pravljica bratov Grimm

Nekoč je sedel oče s svojo ženo in svojim sinom pri kosilu; z njimi je jedel tudi očetov dobri prijatelj, ki je bil povabljen na obed. In ko so tako sedeli, in je bila dvanajsta ura, je videl tujec, kako so se odprla vrata, skozi nje pa je stopil belo oblečen in kot stena bled otrok. Ni se ozrl ne dejal besede, šel je naravnost v kamrico poleg izbe. Kmalu nato je prišel nazaj in je šel ravno tako tiho skozi vrata, kot je prišel.

Digitalni paketIlustrirana izdaja s 183 slikami in 499 stranmiPDF + EPUB + Kindle + KoboPrenesi zdaj

Drugi in tretji dan se je zgodilo isto. Končno je vprašal tujec očeta, čegav je otrok, ki pride vsako opoldne in gre v kamro.

«Jaz ga nisem videl,» je odgovoril ta. «In tudi ne vem, čegav naj bi bil.»

Ko je naslednji dan prišel otrok znova, je tujec pokazal nanj, a oče ga ni videl, tako tudi mati ne, niti otroci.

Tujec pa se je dvignil, stopil k vratom, jih odprl nekoliko in pogledal v kamro. Tam je videl otroka sedečega na tleh, kako je s prstom drezal in vrtal v špranjo poda. Ko je pa opazil tujca, je izginil.

Tujec je pripovedoval, kaj je videl, opisal je otroka natančno, da ga je mati spoznala in dejala: «Oh, to je moj ljubi otrok, ki je pred štirimi tedni umrl!»

Šli so in so dvignili pod. V špranji so našli desetico, ki jo je bila dala mati otroku, naj jo daruje ubožcu. Otrok pa si je bil mislil: «Desetice ne dam, skrijem jo, nato pa kupim zanjo kaj sladkega.» Desetico je skril v špranjo poda, on pa v grobu ni imel miru. Vsak opoldne je prihajal in grebel v špranjo, da bi jo dobil.

Starši so darovali desetico ubogim. Od tistega časa je imel tudi otrok mir in ni prihajal več.

Facebook

Whatsapp

Messenger Telegram

Deli

Učite se jezike. Dvakrat tapnite besedo.Učite se jezike v kontekstu s Childstories.org in Deepl.com.

Informacije za znanstveno analizo