Starka v gozdu - Pravljica bratov Grimm

Neka deklica se je peljala z gospodo, pri kateri je služila, skozi gozd. Ko so bili sredi gozda, so prišli razbojniki iz gošče in so ubili vsakogar, ki so ga našli. Vse so pobili, razen deklice, ki se je bila skrila za drevo. Ko so razbojniki odšli, je prišla iz svojega skrivališča in videla veliko nesrečo.

Digitalni paketIlustrirana izdaja s 183 slikami in 499 stranmiPDF + EPUB + Kindle + KoboPrenesi zdaj

Tarnala je: »Kaj naj uboga deklica storim, ne vem iz gozda poti, ni človeške duše v njem, lakote bom morala umreti.«

Tavala je okrog in iskala poti, ki je pa ni mogla najti. Ko je bil večer, je sedla pod drevo, se priporočila Bogu in sklenila, da ne pojde proč, naj se zgodi kar hoče.

Ko pa je nekaj časa sedela, je priletel bel golobček in prinesel zlat ključek v kljunčku. Golobček je dejal: »Poglej tam drevo, pojdi in ga odkleni, tam dobiš jedi in pijače.«

Deklica je šla in odprla drevo, našla je mleka in belega kruha, da se je do sita navečerjala. »Čas je, da bi šla spat«, je dejala nato, »in zelo sem že trudna«.

Nato je zopet priletel golobček, prinesel drug ključek in dejal: »Tam je drevo, odkleni ga in našla boš posteljo, mehko postlano«.

Šla je deklica in odprla drevo, našla posteljico, priporočila se Bogu in zaspala.

Zjutraj je prišel golobček že v tretje in prinesel nov ključek z besedami: »Tam je tretje drevo, odkleni ga in boš našla obleko.«

Deklica je drevo odklenila in našla lepo z biseri in zlatom posuto obleko. Tako je golobček prinašal deklici vsega, kar je potrebovala.

Nekoč je priletel golobček in dejal: »Ali mi boš storila dobroto?«

»Od srca rada«, je dejala deklica.

Golobček pa je rekel: »Pokazal ti bom hišico, v njo boš šla, tam bo starka sedela in dobro jutro« ti bo dejala. Ti pa ne smeš odgovoriti, ampak pojdi na desno, tam so vrata, odkleni jih, notri je miza, na mizi pa so prstani z dragimi kamni. Drage prstane pusti, vmes je navaden prstan, tega vzemi in mi ga prinesi bolj hitro kot moreš.«

Deklica je šla k hišici, stopila vanjo, zagledala starko, ki je pozdravila: »Dober dan, moj otrok!« Ta pa ni dejala nič, ampak stopila dalje, starka pa jo je popadla: »Kam greš. V to hišo ne sme nihče, če ga nisem poklicala.«

Deklica pa je molčala, se je otresla in stopila dalje v sobo. Tu je ležalo vse polno prstanov, ki so se bleščali od lepote, toda deklica je iskala preprostega med njimi. Tu je zagledala starko, ki je imela kletko v roki in je hotela tiho oditi. Deklica pa je stopila k starki, vzela je kletko in videla, da je v kletki ptič, ki ima prstan ki ga ona išče, v svoje kljunu.

Vzela je prstan in šla domov. Mislila je, da bo golobček prišel po prstan, toda ni prišel. Žalostno se je naslonila na drevo in je čutila, kako se je drevo omehčalo, veje so udarile navzdol kot roke in se je ozrla in je videla, da se je drevo spremenilo v lepega mladeniča, ki jo je objel in pritisnil na srce in dejal:

»Ti si me rešila iz oblasti starke, ki je čarovnica. Spremenila me je v drevo in od časa do časa sem bil golobček, dokler pa je ona hranila prstan, nisem mogel človek postati.«

V tem se je spremenilo v prvotno obliko tudi njegovo spremstvo in konji, ki so bili postali drevesa. Mladenič je bil kraljevi sin, ki je peljal deklico na dom in je postala mlada kraljica.

Facebook

Whatsapp

Messenger Telegram

Deli

Učite se jezike. Dvakrat tapnite besedo.Učite se jezike v kontekstu s Childstories.org in Deepl.com.

Informacije za znanstveno analizo