Čas branja: 7 min
Bila je neka deklica celo lena in ni hotela presti, mati naj jo je še tako priganjala, ni je pripravila k delu. Slednjič mine mater potrpežljivost ter jo togotna pretepe, da se začne glasno jokati. Slučajno pa se kraljica ravno mimo pelje, in ko sliši jok, ukaže vstaviti ter vstopi v hišo rekoč: „Žena, zakaj pretepate tako svojo hčer, da se na cesto čuje ?“ Mati se sramuje povedati kraljici, kako da je hči njena lena ter pravi: „Ne morem jo spraviti od kolovrata, noč in dan hoče presti, jaz pa sem revna in jej morem nikdar dosti predila preskrbeti.“ Kraljica odgovori: „Ni je stvari, kojo bi rajše poslušala, kakor če kdo prede, in nikdar nisem bolj vesela, kakor če vidim, kako urno se kolovrati vrte. Dajte mi svojo hčerko v grad, jaz imam dosti predila, pri meni lahko prede, kolikor se jej spoljubi.“ Mati je seveda s tem zadovoljna, in kraljica vzame deklico seboj. Ko pridejo v grad, jo pelje v tri hrame, ki so od vrha do tal polni najlepšega predila. „Sedaj mi spredi to predilo,“ jej pravi kraljica, „in kadar boš gotova, dala ti bom svojega najstaršega sina za moža akoravno si revna, to nič ne de, ker tvoja neutrudljiva pridnost je več vredna, ko največje bogastvo.“ Deklica se v srcu prestraši, ker takoj sprevidi, da predila ne more spresti, ako tudi tristo let dan na dan od zjutraj do večera nepretegoma dela. Ko je sama, začne britko jokati
ter tako sedi tri dni, ne da bi za delo prijela. Tretji dan pride kraljica, in ko vidi, da še ni nič naprejenega, se začudi, deklica pa se oproščuje, češ, da same žalosti zaradi od ločitve ljube matere ni mogla začeti. Kraljica je s tem potolažena, odhajaje pa pravi: „Jutri moraš z delom pričeti.“
Ko je deklica zopet sama, si ne zna svetovati in pomagati, ter v svoji tugi stopi k oknu. Tu zagleda tri žene, kojih ena ima široko plošnato nogo, druga tako veliko spodnjo ustnico, da jej črez brado visi, tretja pa grozno širok palec na desni roki. Vse tri obstanejo pod oknom, pogledajo kvišku ter prašajo deklico, kaj da jej je. Potoži jim svojo nadlogo, te pa jej ponudijo svojo pomoč, rekoč: „Ako nas boš na ženitovanje povabila, ako se nas ne boš sramovala ter nas boš imenovala svoje ljube sestričine ter k svoji, mizi posadila, spredle ti bomo vse predilo in to v kratkem času.“ „Srčno rada,“ jim odgovori, „le vstopite in takoj se polotite dela.“ Odpre jim ter v prvi shrambi napravi prostor tem čudnim ženam, te pa se vsedejo ter prično presti. Prva vleče nit ter goni kolovrat, druga namaka nit, tretja pa jo suče ter vdarja s palcem ob mizo, pri vsacem vdarcu pa pade veliko najtenkejše preje na tla. Kraljici skriva tri predice, vsaki dan pa jej razkazuje množino gotove preje, da jo ta nikdar ne more prehvaliti. Ko je prva shramba prazna, pride na vrsto druga, potem tretja, in kmalo je delo pri konci. Sedaj se tri žene poslovijo ter pravijo deklici : „Ne zabi, kar si obljubila, in srečna bodeš.“
Ko deklica pokaže kraljici prazne shrambe in velik kup preje, napravi ženitovanje, in ženin se zelo veseli, da bo dobil tako priročno in pridno ženo, ter jo grozno hvali. „Imam tri sestričine,“ pravi deklica, ,,in ker so mi veliko dobrega storile, jih tudi v svoji sreči ne smem pozabiti: dovolite mi, da jih na svate povabim
ter da se k moji mizi vsedejo.« Kraljica in ženin dovolita. Ko se prične slovesnost, vstopijo tri žene v čudnih opravah in nevesta pravi: „Dobro došle, ljube sestričine!“, «Oj«,praša jo ženin, ,,kako si se pa s temi grdimi plašili sprijaznila?« In pristopivši k njim praša prvo: ,,Od kod imate tako neznano široko nogo?" „Od tod, ker dolgo časa kolovrate gonim.“ Potem praša drugo: „Kako da imate tako veliko ustnico?“ Odgovori mu: „Zaradi tega, ker veliko predem in pri tem nit slinim.“ Slednjič se obrne k tretji: „Kaj pa pomen to, da imate tako širok palec na desni roki?' „To pomeni, da sem veliko predla in pri tem nit suka a s palcem.“ Zdaj se vstraši kraljič ter pravi: „Od danes naprej se moja lepa nevesta ne sme več dotakniti kolovrata.“ Tako so žene rešile mlado deklico zopernega dela za vse njeno življenje.

Informacije za znanstveno analizo
Statistika pravljice | Vrednost |
|---|---|
| Številka | KHM 14 |
| Prevodi | EN, ZH, ES, FR, RU, UA, CZ, PT, JA, DE, VI, TR, IT, PL, NL, RO, EL, HU, DA, FI, BG, ET, SK, SR, NO, LT |
| Indeks berljivosti po Björnssonu | 38,9 |
| Število znakov | 4.023 |
| Število črk | 3.136 |
| Število stavkov | 36 |
| Število besed | 709 |
| Povprečno število besed na stavek | 19,69 |
| Besede z več kot 6 črkami | 136 |
| Odstotek dolgih besed | 19,2% |
| Razmerje tip-token (TTR) | 0,529 |
| Drseče povprečje razmerja tip-token (MATTR) | 0,887 |
| Merilo besedilne leksikalne raznolikosti (MTLD) | 180,2 |
| Hapax legomena | 266 |
| Povprečna dolžina besede | 4,42 |
| Mediana dolžine stavka | 17,5 |
| 90. percentil dolžine stavka | 32,0 |
| Delež neposrednega govora | 32,5% |
| Zapletenost stavka | 2,81 |
| Povezovalci | 0 |
| Referenčna kohezija | 0,010 |
| Kandidati za like/imena | nobena |
| Mreža so-pojavljanja likov | nobena |
| Kandidati za motive/oznake | Brata Grimm |













